Probiotiki: kdaj res pomagajo, kateri sev izbrati in komu škodijo

Probiotiki zdravemu odraslemu niso potrebni, saj jih nobena velika smernica ne priporoča za splošno zdravje. Najmočnejši dokazi so za drisko ob antibiotikih: po pregledu 33 raziskav mreže Cochrane jo s probiotikom dobi 8 % otrok namesto 19 %. Najbolje raziskana sta sev LGG in kvasovka S. boulardii. Imunsko oslabljeni in hudo bolni naj jih ne jemljejo brez zdravnika.

Novembra je sezona prehladov in antibiotikov. Poiščite svoj primer:

Vaš primer	Kaj narediti
Odrasel, dobil sem antibiotik	Probiotik ni obvezen. Če ga želite, izberite LGG ali S. boulardii in ga začnite isti dan kot antibiotik.
Otrok na antibiotiku	LGG ali S. boulardii, vsaj 5 milijard CFU na dan, ves čas antibiotika.
Otrok ima drisko brez antibiotika	Najprej tekočina, najbolje raztopina za oralno rehidracijo. Probiotik je le dodatek, dokazi so šibki.
Zdrav, jemljem ga za odpornost	Zanesljivih dokazov ni. Za vsak dan zadostujeta navadni jogurt ali kefir.
Imunsko oslabljen, hudo bolan ali s centralnim venskim katetrom	Probiotika ne jemljite brez zdravnika.

Kaj so probiotiki in v čem se razlikujejo od prebiotikov?

Trije izrazi se pogosto mešajo:

• Probiotik: živi mikroorganizmi, ki v zadostni količini koristijo zdravju. Tako jih opredeljujeta Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Svetovna gastroenterološka organizacija (WGO) dodaja, da ime smejo nositi le mikrobi, ki so koristili v raziskavah na ljudeh.
• Prebiotik: hrana za koristne bakterije, ki jih že imate v črevesju. Bakterije ga izkoristijo, kar je dobro za zdravje.
• Fermentirano živilo: nastane z delovanjem mikrobov, a ti niso nujno še živi. Kruh, pasterizirano kislo zelje iz kozarca ali pločevinke, vino in večina piv jih nimajo več.

Pri probiotikih šteje sev, torej točno določena različica mikroba. Dva seva iste vrste lahko delujeta povsem različno.

V EU beseda »probiotik« na embalaži šteje za zdravstveno trditev, torej obljubo koristi za zdravje. Po pojasnilu Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) za probiotike ni odobrene nobene take trditve. Odobrena je le trditev za jogurt. Žive kulture v jogurtu ali fermentiranem mleku izboljšajo prebavo laktoze (mlečnega sladkorja) iz tega izdelka pri ljudeh, ki jo slabo prebavljajo. Izdelek mora imeti vsaj 100 milijonov živih jogurtovih kultur na gram.

Probiotiki za črevesje: kdaj res pomagajo?

Korist je dokazana za nekaj stanj, vedno za določen sev in odmerek. CFU pomeni kolonijske enote, torej število živih mikroorganizmov. LGG je sev Lacticaseibacillus rhamnosus GG. S. boulardii (v trgovinah in iskalnikih pogosto kar »bulardi«) je kvasovka Saccharomyces boulardii. Tabela povzema preglede Cochrane in smernice evropskih pediatrov (ESPGHAN), ameriških gastroenterologov (AGA, ACG) in WGO.

Stanje	Kaj kažejo dokazi	Sevi z najboljšimi dokazi	Moč dokazov
Driska ob antibiotikih, otroci	drisko dobi 8 % otrok s probiotikom in 19 % brez njega	LGG ali S. boulardii, vsaj 5 milijard CFU na dan	zmerna (Cochrane 2019)
Driska ob antibiotikih, odrasli	38 % manj driske (metaanaliza 36 raziskav)	LGG 10 milijard CFU 2-krat na dan; S. boulardii CNCM I-745 250 mg 2-krat na dan	zmeren učinek (metaanaliza 2021; WGO 2023)
Driska zaradi C. difficile ob antibiotikih	1,5 % proti 4,0 %; korist predvsem pri večjem tveganju, večinoma v bolnišnici	S. boulardii ali nekatere preizkušene kombinacije 2–4 sevov (laktobacili z bifidobakterijami)	zmerna (Cochrane 2017)
Akutna nalezljiva driska pri otroku, ob tekočini	lahko nekoliko skrajša drisko; velike raziskave koristi niso potrdile	LGG vsaj 10 milijard CFU na dan 5–7 dni; S. boulardii 250–750 mg na dan 5–7 dni; L. reuteri DSM 17938	nizka do zelo nizka; evropski pediatri (ESPGHAN) jih dopuščajo, ameriški gastroenterologi (AGA) ne
Razdražljivo črevesje	ni jasno, kateri sev ali kombinacija deluje	priporočenega seva ni	zelo nizka; ameriški gastroenterologi (ACG) jih odsvetujejo
Kolike pri dojenem dojenčku	po 21 dneh okoli 25 minut manj joka na dan	L. reuteri DSM 17938, 100 milijonov CFU na dan vsaj 21 dni, po posvetu s pediatrom; ni za nedonošenčke	zmerna gotovost, šibko priporočilo (ESPGHAN 2023)
Huda vnetna bolezen črevesa (nekrotizirajoči enterokolitis) pri nedonošenčkih	tveganje približno pol manjše	samo v bolnišnici, po presoji zdravnika	nizka; ni za samozdravljenje
Prehlad in okužbe dihal	morda manj okužb in epizode krajše za približno 1 dan	različni sevi, jemani več kot 3 mesece	nizka (Cochrane 2022)
Odpornost, hujšanje in splošno zdravje pri zdravih	zanesljivih dokazov ni; v EU ni odobrene trditve	ni sevov z dokazi	ni dokazov

Pri razdražljivem črevesju si smernice nasprotujejo. Ameriški kolegij za gastroenterologijo (ACG, 2021) probiotike za splošne simptome odsvetuje. Britanski nacionalni inštitut za zdravje (NICE) je bolj odprt: če izdelek želite poskusiti, ga jemljite vsaj 4 tedne in spremljajte učinek. Kaj pri tej težavi pomaga na krožniku, pojasnjuje članek o razdražljivem črevesju in dieti z malo FODMAP.

Če probiotik jemljete za odpornost pozimi, je korist majhna in negotova: morda nekoliko zmanjšajo število prehladov, dokazi pa so nizke gotovosti (Cochrane, 2022). Seva, ki bi ga lahko priporočili, ni, zato zdrav človek probiotika samo za odpornost ne potrebuje.

Probiotiki ob antibiotikih: kateri, koliko in kdaj?

Probiotik ob antibiotiku ni obvezen, je pa ena redkih uporab z zmerno trdnimi dokazi. Pri odraslih je metaanaliza 36 raziskav pokazala 38 % manj driske. V raziskavah, kjer so otroci dobili vsaj 5 milijard CFU na dan, je drisko dobilo 8 % otrok s probiotikom in 23 % otrok brez njega. Pri nižjih odmerkih učinek ni bil zanesljiv.

Driska zaradi bakterije C. difficile je huda oblika driske po antibiotiku. V pregledu Cochrane iz leta 2017 jo je dobilo 1,5 % ljudi s probiotikom in 4,0 % brez njega. Pri izhodiščnem tveganju nad 5 %, večinoma v bolnišnici, je bilo razmerje 3,1 % proti 11,6 %, pri nižjem tveganju pa razlike ni bilo.

Če se odločite za probiotik, ravnajte takole:

1. Izberite sev z dokazi. Za odrasle WGO navaja LGG 10 milijard CFU 2-krat na dan ali S. boulardii CNCM I-745 250 mg (to je 5 milijard CFU) 2-krat na dan. Za otroke ESPGHAN svetuje vsaj 5 milijard CFU na dan.
2. Začnite isti dan kot antibiotik. ESPGHAN svetuje začetek hkrati z antibiotikom. Pri driski zaradi C. difficile je začetek v 2 dneh od prvega odmerka deloval bolje kot poznejši.
3. Bakterijski probiotik vzemite nekaj ur po antibiotiku. Antibiotik uniči tudi probiotične bakterije. Odobreno navodilo enega od probiotičnih zdravil v slovenskih lekarnah svetuje najmanj 3 ure razmika. Ker je S. boulardii kvasovka, je antibiotiki ne uničijo in razmik ni potreben. Uničijo pa jo zdravila proti glivicam, zato je ne jemljite hkrati z njimi.
4. Jemljite ga ves čas antibiotika. Dokazi podpirajo jemanje od prvega do zadnjega dne antibiotika. Enotnega priporočila za čas po koncu zdravljenja ni, zato lahko takrat prenehate. Probiotik se v črevesju ne naseli trajno: S. boulardii izgine 3–5 dni po zadnjem odmerku.
5. Pijte dovolj tekočine. Pri driski je prvi ukrep nadomeščanje tekočine in soli. Probiotik ne nadomesti ne predpisanega antibiotika ne tekočine.

Probiotiki za otroke z drisko: najprej tekočina

1. Dajte dovolj tekočine, najbolje raztopino za oralno rehidracijo. Probiotik je ne nadomesti.
2. Pri otroku, mlajšem od 6 let, drisko zdravite pod zdravniškim nadzorom.
3. Če se z zdravnikom odločite za probiotik, ESPGHAN dopušča LGG vsaj 10 milijard CFU na dan ali S. boulardii 250–750 mg na dan, oboje 5–7 dni. Dokazi so šibki: v ameriški raziskavi na 971 otrocih LGG driske ni skrajšal.
4. Na škatli preverite sev. ESPGHAN odsvetuje kombinacijo L. helveticus R0052 in L. rhamnosus R0011 ter seve Bacillus clausii.

Kako izbrati najboljši probiotik: kaj mora pisati na deklaraciji?

Najboljšega probiotika za vse ni. Najboljši je tisti, katerega sev in odmerek sta bila preizkušena prav za vašo težavo. WGO opozarja, da splošnega odmerka ni, saj je odvisen od seva. Večina izdelkov ima 1–10 milijard CFU na odmerek. Na škatli preverite:

• Rod, vrsto in oznako seva. Pravilen zapis je na primer Lacticaseibacillus (rod) rhamnosus (vrsta) GG (ATCC 53103) (oznaka seva). Leta 2020 so več vrst laktobacilov preimenovali, zato isti sev srečate tudi pod starim imenom Lactobacillus rhamnosus. Ob antibiotiku poiščite L. rhamnosus GG ali Saccharomyces boulardii CNCM I-745.
• Število CFU za vsak sev do konca roka uporabnosti. Bakterije med shranjevanjem odmirajo, zato mora število veljati do konca roka, ne le ob izdelavi.
• Dnevni odmerek, ki ustreza raziskavam za vaš namen.
• Način shranjevanja, v hladilniku ali pri sobni temperaturi.
• Ali gre za zdravilo ali prehransko dopolnilo. Probiotično zdravilo ima odobreno navodilo za uporabo, v katerem sta razmik od antibiotika in seznam ljudi, ki naj se pred jemanjem posvetujejo z zdravnikom. Prehransko dopolnilo takega navodila nima.

Več sevov in večja številka na embalaži nista sama po sebi prednost. Smernice priporočajo konkretne seve in preizkušene kombinacije, ne čim daljšega seznama. Kam probiotiki sodijo med drugimi dopolnili, pojasnjuje vodnik prehranska dopolnila, ki pove, katera imajo smisel in komu.

Naravni probiotiki: katera fermentirana živila izbrati?

Jogurt, kefir, večina sirov, nepasterizirana fermentirana zelenjava in večina kombuč vsebujejo žive mikroorganizme. Mednarodno znanstveno združenje za probiotike in prebiotike (ISAPP) pa opozarja, da večina fermentiranih živil v trgovinah ni probiotikov v pravem pomenu. Sevi v njih niso opredeljeni, odmerek pa ni znan. Taka živila so dober del jedilnika, ne pa zamenjava za preizkušen sev, kadar ga potrebujete.

Jogurt po mednarodnem standardu Codex nastane z dvema vrstama bakterij, kefir pa z bakterijami več rodov in kvasovkami. Porcija jogurta ali kefirja z živimi kulturami ima lahko do 100 milijard bakterij. Na jogurtu iščite napis »vsebuje žive jogurtne kulture«. Kislo zelje ima žive bakterije le, če je surovo in nepasterizirano. Kumarice, vložene v kis, sploh niso fermentirane.

Za najpogostejša fermentirana živila smo iz baze izračunali energijo, beljakovine in sladkor na običajno porcijo:

Živilo	Porcija	Energija	Beljakovine	Sladkor	Žive kulture
Kefir	1 kozarec (2,5 dl)	111 kcal	9,7 g	11,8 g	da, bakterije in kvasovke
Navadni jogurt	1 lonček (170 g)	104 kcal	5,9 g	7,9 g	da, jogurtove kulture
Grški jogurt	1 lonček (170 g)	165 kcal	15,3 g	6,8 g	da, jogurtove kulture
Skyr	1 lonček (150 g)	92 kcal	16,2 g	5,7 g	preverite deklaracijo
Kislo zelje	1 skodelica (142 g)	27 kcal	1,3 g	2,5 g	le surovo, nepasterizirano
Kisle kumarice	1 kumarica (35 g)	4 kcal	0,2 g	0,4 g	ne, če so vložene v kis
Sadni jogurt	1 lonček (125 g)	124 kcal	5,0 g	23,3 g	da, a z veliko sladkorja

Vir: baza živil Prehranski navigator, izračun na porcijo.

Navadni jogurt in kefir sta dobra izbira za vsak dan. Grški jogurt in skyr imata na lonček več kot dvakrat in pol toliko beljakovin kot navadni jogurt. Sadni jogurt ima v lončku 23,3 g sladkorja, približno trikrat več od navadnega, zato je bolje izbrati navadni jogurt s svežim sadjem. Del sladkorja v mlečnih izdelkih je laktoza.

Kislo zelje prinaša tudi precej soli. Več o soli v kislem zelju in o tem, kako ga jesti, smo zbrali posebej. Če pijete kombučo, preberite še, kakšne so koristi in tveganja kombuče.

Prebiotiki: hrana za vaše črevesne bakterije

Za črevesje so enako pomembne vlaknine, saj hranijo bakterije, ki jih že imate. Prebiotična vlakna vsebujejo čebula, česen, por, ovseni kosmiči in stročnice. Preverite, koliko vlaknin potrebujete na dan in kje jih je največ.

Preprost zajtrk združi oboje. Kozarec kefirja (2,5 dl) in 40 g ovsenih kosmičev imata skupaj 262 kcal, 15 g beljakovin in 4 g vlaknin.

Komu probiotiki lahko škodijo?

Pri zdravih ljudeh so resni zapleti redki. Pregled Cochrane pri otrocih je stranske učinke našel pri 4 % otrok s probiotikom in pri 6 % v kontrolni skupini. Resnih ni bilo. Najpogostejši so bili vetrovi, napihnjenost, slabost, izpuščaj in zaprtje. Uradne zgornje meje vnosa za probiotike ni, zato je varnost odvisna od seva in zdravja človeka.

Pri nekaterih ljudeh pa lahko živi mikroorganizmi preidejo v kri in povzročijo hudo okužbo. Brez posveta z zdravnikom probiotikov ne jemljite, če:

• ste hudo bolni ali imunsko oslabljeni, na primer med kemoterapijo ali po presaditvi organa. Za te bolnike je S. boulardii od leta 2018 v dogovoru z Evropsko agencijo za zdravila (EMA) prepovedana zaradi okužb krvi s to kvasovko;
• imate centralni venski kateter (cevko, vstavljeno v veliko veno), pri katerem je S. boulardii v EU izrecno prepovedana;
• imate hudo akutno vnetje trebušne slinavke (pankreatitis), saj je v raziskavi PROPATRIA (Lancet, 2008) s probiotikom umrlo 16 % bolnikov, s placebom pa 6 %;
• imate bolezen srčnih zaklopk ali sindrom kratkega črevesa;
• gre za nedonošenčka, saj je ameriška agencija FDA leta 2023 opozorila na hude, tudi smrtne okužbe.

Do leta 2012 so opisali okoli 100 primerov okužbe krvi s S. boulardii, pri ljudeh z zdravim imunskim sistemom nobenega. Kvasovka se lahko prenese z rok ali po zraku, zato kapsul in vrečk ne odpirajte v bližini hudo bolnih, na primer v bolniški sobi.

Kdaj k zdravniku?

Probiotik je lahko dodatek, ne pa zamenjava za pregled. K zdravniku pojdite, če:

• driska traja več kot 2 dni ali se v 2 dneh ne izboljša;
• imate vročino nad 38 °C;
• v blatu opazite kri ali sluz;
• je driska huda in se pojavijo znaki izsušitve;
• imate močne bolečine v trebuhu;
• se driska začne med antibiotikom ali po njem, saj je lahko vzrok C. difficile;
• ima drisko dojenček ali otrok, mlajši od 6 let.

Članek ne nadomesti posveta z zdravnikom ali farmacevtom.

Pogosta vprašanja

Ali naj probiotike jemljem ob antibiotikih?

Ni nujno. Smiselno je pri otrocih, pri večjem tveganju za drisko zaradi bakterije C. difficile in če ste ob prejšnjem antibiotiku že dobili drisko. S probiotikom jo dobi 8 % otrok namesto 19 %. Izberite LGG ali S. boulardii, začnite ga jemati isti dan kot antibiotik in nadaljujte ves čas zdravljenja.

Kateri probiotiki so najboljši?

Najboljšega za vse ni. Ob antibiotikih imata največ dokazov LGG in S. boulardii, pri kolikah dojenih dojenčkov pa L. reuteri DSM 17938. Na deklaraciji mora biti oznaka seva in število CFU do konca roka uporabnosti. Večina izdelkov ima 1–10 milijard CFU na odmerek, pravi odmerek pa je odvisen od seva.

Ali lahko probiotike jemljem vsak dan?

Da, kratkotrajno je pri zdravih ljudeh večinoma varno, dokazane koristi od vsakodnevnega jemanja pa nimajo. Kratkotrajno jemanje ob antibiotikih je po pregledu Cochrane iz leta 2017 varno pri ljudeh, ki niso imunsko oslabljeni ali hudo bolni. O dolgotrajnem vsakodnevnem jemanju je raziskav malo. Pri razdražljivem črevesju NICE svetuje poskus vsaj 4 tedne.

Ali je kefir ali jogurt dovolj namesto probiotika v kapsulah?

Za vsak dan da, za drisko ob antibiotiku ne nujno. Kefir in jogurt z živimi kulturami imata lahko do 100 milijard bakterij na porcijo, vendar sevi v njih niso opredeljeni in niso preizkušeni za drisko. Ob antibiotiku izberite preizkušen sev.

Ali probiotiki pomagajo proti napihnjenosti?

Pri razdražljivem črevesju morda, vendar so dokazi šibki in smernice si nasprotujejo. WGO navaja manj napihnjenosti kot pogosto ugotovitev raziskav, ameriški kolegij za gastroenterologijo (ACG) pa probiotike pri razdražljivem črevesju odsvetuje. Prve dni jemanja sta napihnjenost in vetrovi tudi pogost stranski učinek.

Ali so probiotiki za otroke in nosečnice varni?

Pri zdravih otrocih so kratkotrajno večinoma varni: v pregledu Cochrane so imeli stranske učinke 4 % otrok s probiotikom in 6 % brez njega. Drisko pri otroku, mlajšem od 6 let, zdravite pod zdravniškim nadzorom. Za S. boulardii v nosečnosti raziskav ni, zato naj se nosečnice pred jemanjem posvetujejo z zdravnikom.

Viri

• Guo Q in sod. Probiotics for the prevention of pediatric antibiotic-associated diarrhea. Cochrane Database of Systematic Reviews (Cochrane, 2019-04-30)
• Goldenberg JZ in sod. Probiotics for the prevention of Clostridium difficile-associated diarrhea in adults and children. Cochrane Database of Systematic Reviews (Cochrane, 2017-12-19)
• WGO Global Guidelines: Probiotics and Prebiotics (World Gastroenterology Organisation (WGO), 2023-02-01)
• Szajewska H in sod. Probiotics for the Management of Pediatric Gastrointestinal Disorders: Position Paper of the ESPGHAN Special Interest Group on Gut Microbiota and Modifications. JPGN (ESPGHAN, 2023-02-01)
• Marco ML in sod. The ISAPP consensus statement on fermented foods. Nature Reviews Gastroenterology & Hepatology (ISAPP, 2021-03-01)
• Pojasnila glede uporabe izraza probiotik in probiotičen v povezavi z zdravstvenimi trditvami (UVHVVR, 2023-01-11)
• Saccharomyces boulardii (Ultra-Levure): nova kontraindikacija pri kritično bolnih in imunsko oslabljenih (pismo zdravstvenim delavcem v dogovoru z EMA) (ANSM, 2018-02-19)
• Probiotics: What You Need To Know (NCCIH (National Institutes of Health), 2019-08-01)
• Besselink MG in sod. Probiotic prophylaxis in predicted severe acute pancreatitis (PROPATRIA). Lancet (The Lancet, 2008-02-23)
• Lacy BE in sod. ACG Clinical Guideline: Management of Irritable Bowel Syndrome. Am J Gastroenterol (American College of Gastroenterology (ACG), 2021-01-01)
• Zhao Y in sod. Probiotics for preventing acute upper respiratory tract infections. Cochrane Database of Systematic Reviews (Cochrane, 2022-08-24)